Avtorico je kot majhno deklico navduševalo nebo, vesolje, neznano in očem skrito, zato je sanjala in sanjarila, da bo postala astronavtka ali pilotka. Zanimala jo je tudi psihologija, rada je opazovala odzive različnih ljudi v različnih situacijah. V srednji šoli je vzljubila literaturo in se spogledovala z idejo študija književnosti. V različnih obdobjih so ji pozornost pritegnile različne teme, vendar je ves čas globoko v sebi vedela, da bo postala pravnica.

Besede, kot so »pravica« in »načela« so zanjo imele poseben zven. Klic prava je bil najmočnejši. Vendar ne tisti klic, za katerim se skrivajo nepotrebno dolgi spori, ne tisti klic, ki skriva željo po visokem zaslužku, temveč tisti klic, ki predstavlja zagovarjanje pravice, klic, ki poudarja pravo kot minimum morale oz. etike.

Po diplomi iz kazenskega prava je nadaljevala podiplomski študij na gospodarskem pravu in svojo naklonjenost do prava in psihologije poskusila združiti v interdisciplinarni temi na doktorskem študiju. Pri opravljanju svojega poklica je pogosto upoštevala vidike psihologije. Čeprav se je nekajkrat srečala s kritiko v podjetju, da ni psihologinja, ampak pravnica, je odgovarjala: »Kjer je človek, je tudi psihologija.«