Rodila se je kot nezakonska hči mladi ženski po kratkotrajni mladostni ljubezni. Očeta, ki je bil občasno prisoten, je klicala stric atek in ga neznancem predstavljala z besedami: »Moj atek je poštar Mirko, ki ima dve kobili, Pupo in Bebo.« Brezskrbna mladost na prleškem Humu, narava, živali, gozd, travniki, vstop v šolo, knjige. Močna naveza s starima staršema in prva izguba ob dedkovi smrti pri šestih letih. A še hujša, ko jo mamica postavi pred dejstvo, da v novi družini ni prostora za njo. Tudi denarja ne. In ne ljubezni. Kljub vsemu še vedno vidi svetle plati življenja, dokler ji na pot ne stopi črni mož … Ki v imenu ljubezni gospodari z njo. Dolgo, predolgo išče pot iz začaranega labirinta, a jo najde. Posebnost zgodbe je lahkotno vključevanje prleške govorice v pripoved, predvsem v dialogih. Kot bi jo avtorica hotela uporabiti za mehko blazino, ki blaži krutosti in udarce resničnosti. In ki ji obenem kljub vsem preizkušnjam pomaga ohranjati življenjsko radost in vedrino.